V praksi pride do mene mnogo žensk, ki se pritožujejo nad svojimi partnerji, češ raje je s svojimi prijatelji kot pa z mano. Vem, določene stvari je zelo težko sprejeti. Vendar pa bolj, ko boste vztrajale naj bo z vami, bolj bo nasprotni učinek. Vedno imate možnost izbire sprejeti ga(jo) popolnoma takšnega kot je ali pa oditi. Zahteve in ultimati nikoli ne prenesejo dolgoročne rešitve. Ko enkrat sprejmete vse tako kot je, pa se začnejo odvijati čudežni prizori. Da pa boste sposobni začutiti energijo brezpogojnega sprejemanja in občutka ljubezni do vsakega in vsega se morate zato odločiti in začeti delati na sebi.
Brezpogojno sprejemanje ne pomeni strinjanja z dejanji nekoga, in ne pomeni brezpogojnega vztrajanja v zvezi z njim, pač pa v svoji notranjosti sprejeti ga, kot čisto dušo. S tem bo prenehala agresija, ki je škodljiva za oba partnerja in njune otroke. Priznam pa tudi sama, da je še vedno lažje govoriti, kot pa narediti. S temi težavami se vsakodnevno sooča vsak izmed nas. Zato smo tukaj, da se nenehno učimo in rastemo skozi izkušnje, ki jih pridobivamo na vsakodnevni ravni. Vprašajte se, zakaj se mi ravno to dogaja? Kaj se moram iz vsega tega naučiti? Kako me bo določena težka izkušnja še okrepila? Kako bom notranje močnejši(a). Iz tega vidika moramo gledati vse življenjske situacije. Če niste zadovoljni s svojim partnerjem, je čas da naredite vpogled vase. Bolj, ko se boste jezili in ne sprejemali več tega boste dobili nazaj. Vsa okolica je odziv le na našo notranjost. Več svobode boste dajali, več jo boste prejemali. Manj boste zahtevali od partnerja, več boste dobivali. Čisto enostavno kaj ne? To je vsa čarobna formula. Tega nas naši straši niso znali naučiti, ker sami tega niso vedeli. Mi pa poznamo skrivnost vesolja, skrivnost dajanja in sprejemanja. Zato nimamo več izgovorov. Mi smo tisti, ki bomo naše otroke lahko naučili pravilnega odnosa do sveta in samega sebe.
Kako pomembno je brezpogojno sprejemanje sebe in vsega kar obstaja. Da pa bomo to lahko prenesli na naše otroke, moramo to lekcijo obdelati in dojeti mi sami. Izstopimo iz vloge žrtve. Skrajni čas je, da prevzamemo odgovornost za svoje življenje in zanj tudi odgovarjamo. Niso krivi straši, niso krivi partnerji za naše nezadovoljstvo. 
