dashblog logo
Sign up with your email address to be the first to know about new products, VIP offers, blog features & more.
[mc4wp_form id="4288"]
Zapisz Zapisz

Ko imaš takšnega otroka 🙏🏻🌺🌷

Moja pot z »duhovnostjo« se je pričela že v času mojega otroštva. Namreč spominjam se noči, ko je moja mama prebedela ob meni ob vseh mojih gnojnih anginah. Kot otrok sem bila velikokrat bolna. V roke mi je polagala kristale, že takrat sem čutila njihovo energijo, kot drobne pikice oziroma mravljince ki mi dražijo dlani. Še danes se spomnim, kako je hodila na različne tečaje astrologije, prav tako je postala reiki mojster. Spominjam se mojega očeta, ki je bil njeno pravo nasprotje. Vedno se je zanašal na razum, logiko. Nato pa dobi mene za hčerko. Mene, ki sem pravo nasprotje vseh njegovih pričakovanj. Mene, ki ne razume logike, ki nikoli nisem delovala po svojem razumu. Koliko prepirov je bilo zaradi mene in mojega včasih »čudnega« obnašanja.

Ni prijetno živeti s tem občutkom, da si drugačen, dobiš oznako čuden. Tudi v vrtcu se nisem želela igrati s svojimi vrstniki. Poslali so me k psihologu, vendar na srečo ni ugotovil, da je kaj narobe z mano. Vedno sem se raje umaknila, kot izpostavljala. Raje sem bila tiho, kot da bi povedala svoje mnenje. Kljub temu, da je v meni vrelo, sem besede raje potlačila globoko vase. Nekje pri mojih 24 letih sem se našla. Vedno več sem si upala, postajala sem ponosna nase in na to kar sem. Imela sem redno službo, kjer sem delala vse vikende. Edini prost vikend v mesecu pa sem obiskovala šolo za bioteravete. Tam se našla, tam sem bila lahko jaz brez predsodkov.

Življenje je teklo, v sebi pa sem vedno bolj čutila klic. Klic, naj ljudem podajam sporočila, jim svetujem kolikor v danem trenutku zmorem in znam. Poslušala sem se. In šla po svoji poti. Po moji poti, po moji sreči in po mojem življenju. Ni bilo lahko. Še danes je včasih tako težko in naporno. Za vse v življenju sem se morala pošteno truditi in garati. Prav nič mi ni »padlo« z neba. Prihajajo vedno novi izzivi. Včasih ne vem, ali jim bom kos. Vendar pa zaupam, naučila sem se spontanosti. Nič več ne planiram, ampak se prepuščam. Ker vem, ker zaupam da je vse točno tako kot mora biti. Moj največji uspeh; da moj oče tak racionalist kot je brezpogojno sprejema mene z vsem kar se ukvarjam! Bravo oči, ponosna sem nate.

signature
0