Ko zapisujem ta zapis razmišljam, koliko neprestane borbe, zmede, kaosa, ter odločitev je potrebnih… Predvsem pa notranje moči, da vstanemo in nadaljujemo svojo pot.
Danes zjutraj sem se odločila, da bom začela zapisovati svoj dnevnik, o občutjih, spoznanjih, o življenju… In sedaj pišem. Na ta način želim vzpodbuditi tudi vas… Saj veste besede zdravijo, nič ni dobro zadrževati v sebi. 12.9. je sledilo zadnje dejanje. Odločila sem se, da prekinem z oddajami na televiziji. Dolgo časa sem tehtala ter razmišljala, ali naj to pot končam, ali naj nadaljujem. Vendar sem spoznala, kako je pomembno, da prepoznamo kdaj je nekega obdobja konec. Ne glede na to kako nas boli, ne glede kako močno si želimo nečesa oprijeti. Spremembe so neizogibne. Hkrati ponosna nase, malce prestrašena, vendar vesela, da sem zbrala dovolj moči in se postavila zase.
Kaj pa sedaj? Vsaka odločitev prinese svoje posledice, ki te lahko lovijo na vsakem koraku. Izstopila sem iz cone udobja na svojo samostojno pot, končno. Ampak včasih je tako težko… Dvomi, ki te napadajo, razum ki ti neprestano šepeta ne zmoreš… Seveda na vsa čustva in dogodke v naših življenjih odreagira tudi naše telo. In tako sem prejšnji torek dobila vročino, tik pred tem, da začnem z akcijo sms. Imela sem boleče grlo, nisem mogla požirati. Po skoraj dvajsetih letih sem si predelala angino. Iskala sem vzrok in spoznala da sem samo sebe zatirala in dvomila v svoje kreacije. Seveda ne bi bila jaz, če mi ne bi nagajala tehnika. Že od nekdaj sem imela z njo težave, nikoli ni nič delala tako kot bi moralo. In sedaj imam težave s storitvijo sms-, ki vam jo ponujam. Uporabniki A1 ne prejemajo mojih povratnih sporočil. Kako me je strlo… Čakam, da napako končno odpravijo in da nadaljujemo dragi moji, da vam lahko pomagam. Sedaj pa odpiram linijo za pogovor v živo, samo testirati je potrebno, če zadeva deluje. Potem pa začnemo. Držite pesti, da tokrat ne bo tehničnih težav. Opogumite se, bodite drzni, tvegajte, predvsem pa vztrajate! Vse bo poplačano.
Rada vas imam
