Ko sem razmišljala o čem bi pisala članek, sem ugotovila kako hitro se človek lahko izgubi. Izgubi v življenju, izgubi v samem sebi… Enostavno ne najdeš več poti, ki bi ti pokazala pravo pot. Včasih se primerjajmo z drugimi ljudmi. Merimo njihovo uspešnost s svojo. S tem pa si samo manjšamo samozavest. Zakaj bi si zadajali nepotrebno bolečino? Poleg tega vsak od nas nosi masko. Zapomnite si, nikoli ni tako kot izgleda na prvi pogled. Star pregovor pravi ni vse zlato, kar se sveti. Zato odnehajte! Ne mučite se več, ne primerjate se z nikomur. Vsak tekmuje le sam sabo. Ukvarjate se s svojo osebnostno kot duhovno rastjo. Sama mislim, da v življenju štejejo le izkušnje. Kaj vse si probal in kaj vse si doživel. Ni pomembno kolikokrat padeš, šteje le to, kolikokrat se pobereš. Potrebno je skočiti pa čeprav v neznano. Če ne nam vstane le vprašanje, zakaj nisem poskusil(a) takrat ko bi lahko? Po mojem mnenju je eden največjih dosežkov, da se naučimo živeti tukaj in sedaj. Življenje je sestavljeno iz niz trenutkov. V praksi večina od nas vlaga preveč energije v preteklost ali pa prihodnost. Kako naj bo potem kakovosten ta trenutek? Na razpolaga pa imamo le tega. Pomislite, kako bi se počutili v svojo koži takrat, ko ne bi bili več obremenjeni s preteklostjo ali prihodnostjo. Karkoli nas že čaka, vse bomo izvedeli takrat, ko bo prišel zato čas. Ali pa preteklost, odpustite si za vse. Vedite, da ste delovali tako kot ste v tistem danem trenutku naj bolj znali. Odpustite tudi ljudem, ki so vas prizadeli ali pa ranili na kakršen koli drugi način. Povlecite te energije v sedanjost. Le te so vam vedno na voljo, le dovolj drzni moramo biti in se jih upati uporabiti. Zame pozitivno razmišljanje pomeni sprejemanje, da se vse zgodi najboljše za ta trenutek. Ko počasi začnemo stvari in življenje dojemati na tak način se nam odpro nova vrata. Vidimo s popolnoma novimi očmi. Opustimo staro in se začnemo ozirati za novim. Seveda ni lahko. Le pripravljeni moramo biti na spremembe. Izstopite iz vloge žrtve. Nehajte se spraševati, zakaj se ravno meni to dogaja. Namesto tega raje začnite ukrepati in se soočati s težavami. Vprašajte se, kaj me je do tega pripeljalo, kakšni naj bodo moji nadaljnji koraki do rešitve? Vedite pa, da nobena juha ni tako vroča, kot se skuha. Vem, težko je takrat ko ne najdemo izhoda. Občutek imamo, da smo obtičali. Enostavno ne vidimo možne poti rešitve. Postanemo zablokirani, izgubimo se. Tudi to je potrebno. Vse se dogaja v naše najvišje dobro. Zato, da spregledamo, ozavestimo in spremenimo naše dosedanje ravnanje. Včasih je potrebno popolnoma pasti, zato da se ponovno poberemo in sestavimo. Preden nam življenje postreže s popolnimi preobrati in napredki, nas ponavadi sooči z fazo mirovanja. Sami pri sebi imamo občutek, da nam je vse v življenju zastalo. Ne znajdemo se, ne vemo kašen koraki bi naredili, da bi se lahko pomaknili naprej. Občutek imamo, da smo obtičali. Navdaja nas obup, da se nič ne bo nikoli spremenilo. Če se trenutno sami nahajate v tej fazi, naj vam bo v tolažbo misel, da gre enkrat v življenju čez ta občutja čisto vsaki človek. Ne glede na to, kako zadovoljen se vam zdi sam seboj. Takrat imate priložnost, da se poglobite sami vase. Se odprete vašim notranjim zaznavam in intuiciji. Sprejmete, da ste v določenem procesu, ki vam kmalu spremenil življenje. Vse se enkrat konča, tudi slabi trenutki. Zavedajte se tega, ko vam je najbolj hudo. Odprite se novim možnostim. Ne dojemajte sebe, kot žrtev. Temveč sprejemajte. Za nekaj časa se prepustite toku. Naj vas preseneti, možnost kam vse vas lahko odnese. Zakaj pa ne? Konec koncev nimate ničesar za izgubiti, mar ne? Dogaja se, da nas dostikrat prehiti čas. Človek se začne spraševati, kam je odšlo moje življenje, zakaj vse sem se obremenjeval, mar je bilo vse to res potrebno? Kaj vse bi spremenil(a), če bi se lahko vrnila v preteklost. Pa so ta vprašanja res smiselna? Pomislite koliko energija izgubljate ravno v tem trenutku, ko se ukvarjate z ničim kar bi po vašem mnenju lahko bilo. Raje se zavedajte tega trenutka tukaj in sedaj. Koliko možnosti vam ponuja, koliko vam daje. Zakaj si čutite tako potrebo po tem, da si življenje otežujete, namesto, da bi si ga skušali polepšati. Kajneda ni smiselno. Raje si odahnite in poglejte, kako daleč ste že prišli. Dajte si možnost, pobožajte se. Če ste delali napake, nič zato. Od njih ste se gotovo kaj naučili. Za vaš napredek so bile le te potrebne. Pustite jih za sabo. Sedaj točno sedaj imate novo priložnost. Zagrabite jo, odločite se; popolnoma sprejemam sebe, kljub napakam, ki sem jih storil(a) v preteklosti. Od tega trenutka dalje pa grem novo pot. Opuščam staro in se odpiram za novo. Odpiram se za vse, kar mi ponuja življenje. Dajte si nove možnosti. Bodite prepričani, da si zaslužite nov začetek. Vsako živo bitje si ga. Rada bi vam pokazala način s katerim boste v življenju našli orijentacijo. Zelo je pomembno, zavedanje, da se kot živo bitje nahajate med nebom in zemljo. V praksi to pomeni, da so nekateri preveč prizemljeni ali pa premalo. Sama vam bi rada opisala način, da boste povezani tako z zemljo, kot soncem. Takrat namreč delujete v najvišje dobro vseh in vsega, kar vas obdaja. Takrat ste boljši partner, boljši sodelavec, boljši starš… Skratka že samo s svojo pristnostjo dajete. Vedno se morate vprašati, kaj lahko dam in ne kaj lahko dobim. Kaj moram jaz spremeniti na sebi, da bodo stvari drugačne. Vizualizirajte si steber. Stojite med soncem in zemljo. Povezuje vas močan steber bele svetlobo. Naj vam le ta postane način življenja. To povezavo vadite večkrat na dan. Dajte si možnost, tako sebi kot ljudem okoli vas. Preizkusite, kaj vse vam s takšnim delovanjem življenje lahko da. Začnite spreminjati sebe, posledično pa se bodo začeli spreminjati tudi ljudje in svet v katerem živite. Vedite, da je vsako stanje začasno. To naj vam bo v tolažbo takrat, ko vam je najbolj hudo in nikakor ne najdete izhoda. Soočite se svojimi strahovi. Ali so res upravičeni, ali pa so morda prevelik plod vaše domišlije? Poskusite ugotoviti, česa vas je pravzaprav strah. Morda prihodnosti? Če je odgovor pritrdilen, naj vas spomnim, da je morda to popolnoma ne potrebno. V bistvu sploh ne vemo, kaj se vse se lahko zgodi, samo čez par minut? Zakaj bi se toliko obremenjevali, ko pa imamo na razpolago trenutek tukaj in sedaj. Vprašajte se, kaj me ovira pri tem, da bi bil(a) prisoten(a)? Zakaj se tako bojim sedanjosti. Zakaj puščam energijo drugje, samo tukaj ne? Česa se pravzaprav bojim? Ko boste našli odgovore na ta vprašanja, takrat bo nastopil čas rešitve. Osvobodili se boste določenih vzorcev. Našlo boste odgovore na katere ste čakali leta in leta. Prepuste se, odprite se, nasmejite se. Kaj vse ste že počeli, koliko ste se že obremenjevali za stvari ali pa dogodke do katerih v realnosti sploh ni prišlo. Kam je odšla vsa ta energija? Kam so odšli vsi ti dragoceni trenutki? Zato dragi moji, spreglejte in to čim prej! Počakajte na pravi trenutek. Skušajte se poglobiti vase. Delo na sebi je najtežje delo, vendar vam bo prineslo največji dobiček. Pojdite v naravo, prisluhnite ji z vso lepoto, ki ji pripada. Dobili boste navodila, kako naprej. Vaši notranji občutki in vodstvo vam bo pokazalo, kakšni koraki so potrebni za nadaljno rešitev. Naj bo v vašem zavedanju, da pravzaprav niste izgubljeni, le življenje vam pripravlja novo smer v katero vas bo popeljal. Ne bodite nestrpni, naj vam čas ne postavlja omejitev. Potrebno je le kanček sproščenosti in hudomušnosti pri vsej situaciji. Včasih je potrebno pogledati na življenje in izkušnje, ki nam jih le ta prinaša z drugega zornega kota. Ni vse tako grozno in slabo, kot izgleda na prvi pogled. Vse je odvisno od našega notranjega zavedanja. Morda vse skupaj jemljemo preveč resno. Bodimo bolj lahkotni in sproščeni. Vsak plat ima dve strani. Naj vas spomni, da Vesolje deluje polarno. Brez slabega ni dobrega. Da prepoznamo svetlobo se moramo sprehoditi skozi temo. Brez joka ni smeha. Brez slabih izkušenj ni dobrih. Zato se pogumno podajmo skozi pot, ki nam jo ponuja življenje. Tako z dobrimi, kot s slabimi stranmi. Vse kar lahko sami storimo je to, da poskušamo stvari jemati za dobre. Predvsem pa je pomembno, da v vsem in vsakomur vidimo lepo, ter cenimo in spoštujemo dar, ki mu pravimo življenje. Bodite hvaležni za vsak trenutek, ki vam je dan. Le z njim spreminjate sebe in svet okoli vas. Tako postanemo celota in začnemo delovati v skladu samim seboj. Pogum je vse ker šteje, zato si ga dovolite izkusiti.
