*Prepričana sem, da se je že vsak izmed nas znašel v situaciji, ko ni našel odgovora kako urediti svoj partnerski odnos, če se vanj vmešava tretja oseba. Na temu mestu bi rada izpostavila tudi tašče (taste), prijatelje (prijateljice) od partnerja. Tako enega kot drugega. Poznamo mnogo zgodb o tem, kako je današnja generacija moških udobno nameščena v hotelu »mama«, kjer živijo njim tako zelo udobno življenje. Lahko bi rekli da se izgubijo v tako imenovani coni ugodja. Prav tako je podobna zgodba današnjih žensk. Postale so zelo samostojne, marsikatere se odloči, da ne bo živela v partnerskem odnosu, ker jo na nek način le ta omejuje. Vsak ima pravico do svoje izbire in svojega življenja. Ni na mestu, da komurkoli sodimo. Kaj pa se zgodi, ko se najdeta dve osebi, in sta pripravljeni skleniti partnersko zvezo. Ko zaljubljenost mine, pa se odpro vrata realnosti. Prepričana sem, da ima marsikdo od vas izkušnjo s tem, da se vaš partner zelo rad druži s svojimi prijatelji. Vse lepo in prav, glavno vprašanje pa je, kje je meja? Nič ni narobe s tem, da se na vsake toliko vsak od nas dobi s svojimi prijatelji. Kako pa reagirati takrat, ko so ta srečanja prepogosta z ene ali druge strani? Vi sami ste prepričani, da vaš odnos zaradi tega trpi, partner pa je popolnoma nasprotnega mnenja. Kaj storiti potem? Po navadi je tako, da se jezimo, obsojamo in nekomu nekaj prepovedujemo. S tem pa dosežemo ravno obratni učinek od željenega. Res je, da v stanju obupanosti storimo marsikaj, za posledice pa ne prevzamemo odgovornosti. Za začetek se je potrebno vprašati, zakaj vaš partner(ka) potrebuje tolikšno pristnost svojih prijateljev. V večini primerov je razlog ta, da se sami med seboj sprostijo, nihče nič od njih ne zahteva, pozabijo na svoje skrbi in odplavajo iz težkega vsakdana. Ključno vprašanje pri tem pa je, v kolikšni meri lahko te občutke sami ponudite partnerju. Zakaj ima pri vas občutek ujetosti. Lahko ugotovimo, da pred nečim beži. Vprašanje na ta odgovor vam bo prinesel uspeh. Seveda v vsem se je potrebno najprej pogovoriti. Iskreno mora vsak izmed nas povedati, kaj in zakaj ga nekaj moti. Če kljub temu ni željenega učinka, je prišel čas, da se vprašate, kako naprej. Ali se boste preostanek življenja še naprej jezili(e), ali pa boste ukrepali(e). Zadeva je bolj enostavna kot se zdi na prvi pogled. Res pa je tudi, da je zelo boleča. Imate več možnosti. Lahko neprestano tarnate in se pritožujete, posledično postanete policaj, ki neprestano nekaj zahteva. S takšnim ukrepom se bosta s partnerjem samo še bolj oddaljila. Drug v drugemu ne bosta več prepoznala kdo pravzaprav sta in v kakšni osebnosti sta se na začetku zaljubila. Raje bodite taktni in diplomatski. Saj veste lepa beseda lepo mesto najde. Torej drug način je veliko težji od prvega, zagotovo pa prinaša uspeh. Pa ne v temu smislu, da se bodo zadeve odvile tako, kot si vi želite in zahtevate, vendar v smislu, da se bo celotna situacija razvila v vaše najvišje dobro in najvišje dobro vseh vpletenih. Poskusite sprejeti vse tako kot je. Temu pravimo brezpogojno sprejemanje vsakega in vsako situacijo, ne glede na to, kako je s tem prizadet naš ego. Bodite previdni, da ne bo to sprejemanje delovalo samo površinsko. To izgleda nekako takole; počasi se sprijaznite z vsem, kar vaš partner počne, globoko v vas pa nastaja rana, ki je vedno globja. V sebi zadržujete vsa čustva, enkrat pa bo vse izbruhnilo, presenečenje bo še toliko bolj neprijetno, ker tega niste pričakovali ne vi in ne vaš partner. S tem si naredite smo škodo, tako v odnosu, kot v zdravju. Poudarjam sprejemanje mora biti popolnoma brez pogojno! Ko vam uspe ta velik korak se pričnejo dogajati čarobne spremembe. Energija se sprosti, to začutite tako vi, kot vaš partner. Osvobodite se ujetosti od vas samih in od odnosa. Takrat lahko razsodno razmislite o temu, koliko je vse skupaj vredno? Torej pogovorili ste se, iskreno ste povedali kaj si želite in kako čutite. Rešitev je vedno v kompromisu. Vsaka stran mora vsaj malo popustiti. Smo različni in prav je tako. Nastane pa problem, ko nekdo daje, drug pa samo sprejema. Vse mora biti v ravnovesju. Prepričana sem, da morata partnerja drug drugega osrečevati. Vaša sreča mu(ji) mora biti na prvem mestu. Če nimate tega občutka je morda čas, da globoko razmislite o vaših prioritetah in željah. Vedite, pa da vsak ljubi le toliko kolikor zmore. Le na vas je vprašanje ali vam je to dovolj? Če tega ne dobite od vašega partnerja, potem je čas, da pride nekdo, ki vam bo to lahko dal. Ne zahtevajte, ampak dajajte. Osvobodite ga(jo) ne glede na to, kako težko vam je. Vedite pa, da morate najprej ljubiti sebe. Šele nato vas bo lahko ljubil nekdo drug. Lahko pa mu(ji) poveste stavek; rad(a) te imam, vendar imam sebe raje. Moja sreča je na prvem mestu, če se s tem ne strinjaš, pojdi, jaz pa grem tja, kjer jo bom dobil(a). Druga težava v trikotniku so lahko starši od našega partnerja. Po navadi je več težav s taščami. Ta fenomen traja že leta in leta. Po vsej verjetnosti od takrat, ko so se pari začeli poročati. Ponovno pa je glavno vprašanje zakaj do tega sploh pride in le kako v tej težavi poiskat rešitev. Kot v vsaki konfliktni situaciji je na prvem mestu pogovor. Tako s partnerjem kot z njegovo mamo ali očetom. Včasih so starši do svojih otrok še vedno preveč zaščitniški in ravnajo tako, kot so bili naučeni sami in tako kot najbolje znajo. Zato je potrebno tudi njim malo prizanesti. Je pa spet glavno vprašanje, kje je meja? Pomoč staršev je zelo dobrodošla, na nek način jih potrebujemo, tako kot oni nas. Spet je pomembno, da je enakovredno tako dajanje kot sprejemanje. Kaj pa se takrat ko je vmešavanje preveč moteče tako iz ene kot iz druge strani? Spet je na vrsti odkrit pogovor. Pomembno je, da izrazite vsako čustvo in željo, ki jo nosite v srcu. Poglejte se v ogledalo in vprašajte, kaj se moram jaz naučiti iz te situacije. Nato pa tako dogodkom, kot osebi s katero imate konflikt pošiljate ljubezen. Spet smo pri brezpogojnem sprejemanju vseh in vsakega. Ja večini primerov je te zelo težak zalogaj. Govoriti je eno, narediti pa drugo. Vendar se moramo naučiti, ne preostane nam drugega. Le tako bomo živeli v miru in harmoniji po kateri tako zelo hrepenimo. Vsaki osebi, ki vas je prizadela se v mislih zahvalite in ji pošiljate ljubezen. Zahvalite se ji za vse lekcije, ki so vam bile dane z njene strani. Na tak način ugotovite kaj vse morate spremeniti pri sebi. Če pogovor ne pomaga, sami pa naletite na nerazumevanje in ne odobravanje je prišel čas, da postavite mejo. To je moj prostor in ne dovolim, da se vanj na kakršen koli način vtikate. Na tak način branim sebe in svojo družino. Prosim, da to upoštevate. To velja za obe strani tako za starše kot za otroke. Kajti izkoriščanje enega ali drugega je lahko oboje stransko. Ko se boste izpovedali, bo po vsej verjetnosti velik šok, ker ste se končno postavili zase in ne dovolite vmešavanja. Počasi pa se bodo stvari umirile in prišle na svoje mesto. Samo vztrajati je potrebno. Bodite močni in sigurni vase. Ko se enkrat za nekaj odločite se nato tega tudi držite. Naj se vam nihče ne smili. Pomembno pa je sočutje. Le ta je koda za razumevanje vseh in vsega. Z usmiljenjem pa se podzavestno postavite nad nekoga. Oprostite sebi, ker ste obsojali in tistemu, ki vas je prizadel. Pomislite, morda vas je le ta oseba morala naučiti, kako se postaviti zase? Takole ugotovimo, da je ne moramo obsojati, saj nas je le učila določene lekcije, ki smo jo sami potrebovali za svoj duhovni razvoj. Če na tak način gledate na vse dogodke in ljudi v vašem življenju lahko pridete do pomembnega zaključka. Vsi smo učenci in vsi smo samo učitelji. Bodimo prizanesljivi drug do drugega, poskusimo se razumeti. Tako kot vi sami, ima tudi druga oseba določene razloge za svoje obnašanje. Prisluhnite ji. Bodite prijazni in dobro srčni. Poskusite se postaviti na njeno mesto. Vaš pogled in razumevanje bosta sigurno postala drugačna. V zameno za vaš odnos boste tudi sami sprejeti. Kako čudovit je občutek, ko te nekdo razume in sprejema. Da postaneš svoboden, čutiš neke vrste zadoščanje. Ni lepšega, kot če te razumejo in sprejemajo. Da pa boste to dobili, morate najprej to dati. Za to je to tako pomembno. To kar daš, to tudi dobiš. Vse se vrača. Morda ne ravno jutri, kmalu pa bo energija prišla za vami. Za to že ta trenutek spremenite svoje mišljenje in se osvobodite. Poglejte iz drugega zornega kota. Zakaj potrebujete takšne in drugačne izkušnje? Zato, da zrastete v vsej svoji veličini. Za konec pa v razmislek stavek; včasih je potrebna tretja oseba, da se obdrži zakon dveh*
